Naravna dediščina

Območje reke Drave med Ormoškim jezerom in Središčem ob Dravi, kjer še reka občasno poplavlja, je značilen primer predalpske nižinske reke. Rečni in obrečni vodni življenjski prostor z ohranjenimi hidro-morfološkimi procesi, z obsežnimi, naravi prepuščenimi poplavnimi gozdovi in mozaično kmetijsko krajino v zaledju je razlog, da se to območje lahko pohvali z veliko biotsko pestrostjo. Območje ob reki Dravi je preplet funkcionalno povezanih naravnih vrednot, ki predstavljajo  v nacionalnem in mednarodnem merilu redek ekosistem z veliko pestrostjo habitatov in vrst.  Območje ima izjemno ekološko in tudi estetsko vrednost, ne le za občino, ampak ima tudi za regijo, državo in širši evropski prostor. 

Fizično geografske in druge značilnosti območja ob reki Drave v občini Središče ob Dravi: Reka Drava ima dežno-ledeniški vodni režim in jo uvrščamo v habitatni tip vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculio fluitantis in Callitricho-Batrachion, ki vključuje vegetacijo evtrofnih in mezotrofnih tekočih vod. Za dežno-ledeniški vodni režim je značilna majhna vodnatost pozimi in velika vodnatost v drugi polovici pomladi ter na začetku poletja. Tako so najnižji pretoki Drave v januarju in februarju, medtem ko so najvišji maja, junija in julija zaradi topljenja snega in ledu ter pojava letnih najvišjih količin padavin. V zadnjih desetletjih reka Drava dosega kratkotrajne ekstremne pretoke v jesenskem času (1998 – Borl 1650 m³/s  in 2012 – Borl presegal pretok 2600 m³/s). Celotna dolžina reke Drave na območju občine Središče ob Dravi je okrog 4 km, na delu se reka razveji in tvori velik otok, ki ga prerašča gosta vegetacija. Padec reke Drave je od ormoške akumulacije do mesta, kjer zapusti Slovenijo 7 m. Rečni pretok pa se je po obratovanju HE Varaždin zmanjšal iz povprečno 100 m³/s na samo 8 m³/s.  

Reka Drava na območju Središča ob Dravi.
Foto: T. Basle

Hidroelektrarne so povzročile ogromno škodo v številčni in vrstni strukturi rib. Območje Občine Središča ob Dravi ni bila nobena izjema. Katastrofalen vpliv na ribjo populacijo imajo zajezitve,  dnevno nihanje pretokov, prenizek biološki minimum... Te spremembe se odražajo na podusti, ki je tik pred izginotjem, saj zaradi jezov ne more prepotovati velikih razdalj, da bi se prihajale drstit na brzice. Zadnji sulec je bil ujet leta 1991, izginil je jeseter, ki ga je najbolj prizadelo onesnaževanje sladkih voda, zaradi industrije. Za jesetre pa je bila tudi usodna gradnja obeh djerdabskih pregrad tam okoli leta 1970. Potem, ko so bili zgrajeni djerdapski jezovi, so v srednjem in zgornjem toku Donave postopno izumrle praktično vse vrste jesetrov razen kečige. Samo na tem območju živi v reki Dravi in njenih pritokih ter mrtvih rokavih preko 40 vrst rib, med njimi tudi sedemnajst ogroženih vrst rib.  Pogostejše vrste rib, ki se tukaj pojavljajo so mrena Barbus barbus, ščuka Esox lucius, klen Squalius cephalus, klenič Leuciscus leuciscus, zelenika Alburnus alburnus, pisanka Alburnoides bipunctatus, menek Lota lota, navadni ostriž Perca fluviatilis… Pojavljajo pa se tudi vrste, ki jih redkeje najdejo v Dravi. To so pohra Barbus balcanicus, navadna nežica Cobitis elongatoides, pezdirk Rhodeus amarus, androga Blicca bjoerkna, grbasti okun Gymnocephalus baloni, navadni okun Gymnocephalus cernua…

Prodišča so naravovarstveno pomemben habitatni tip. Ustvarja jih rečna dinamika, ki ob višjih pretokih odnaša prod dolvodno, na istem mestu pa odlaga nov material. S tem ustvarja habitat za malega deževnika Charadrius dubius, ki je značilna gnezdilka golih, po večini malo zaraščenih in višjih prodišč. Na reki Dravi od Maribora do Središča gnezdi najpomembnejša populacija te vrste v Sloveniji. Vrsta je ogrožena zaradi hidroelektrarn, ki so močno spremenile rečno dinamiko. To je tudi razlog, da se prodišča zaraščajo in se krči gnezdilni habitat malega deževnika.

Mali deževnik Charadrius dubius
Foto: T. Basle

Navpične peščene stene nastajajo z rečno bočno erozijo in so gnezdilni habitat za vodomca Alcedo atthis in za našo najmanjšo lastovko breguljko Riparia riparia. Obe vrsti še posebej okrog tisoč parov breguljk ohranjamo od leta 1994 z izdelovanjem peščenih sten, ki bi brez pomoči ornitologov za vedno izginila z Drave.    

                 Vodomec Alcedo atthis
Foto: J. Novak 

  Breguljka Riparia riparia
Foto: A. Ploj

Poplavne gozdove so po zajezitvi reke Drave zaradi širjenja kmetijskih površin na veliko krčili. V teh ostankih, nekdaj obsežnih poplavnih gozdovih prevladujejo beli topol Populus alba, črni topol Populus nigra, trepetlika Populus tremula, hibridni topol, ki je ostanek nekdanji topolovih nasadov. Na območju občine Središče ob Dravi so tudi orjaški jagnedi – laški topol, ki je uporabljen kot simbol občine v grbu. Pogostejše drevesne vrste so še črna jelša Alnus glutinosa, čremsa Prunus padus, divja češnja Prunus avium, na višjih legah pa robinija Robinia pseudoacacia, rdeči bor Pinus sylvestris in dob Quercus robur. Poplavni gozdovi ob reki Dravi so življenjski prostor skrivnostne vrste hrošča škrlatnega kukuja Cucujus cinnaberinus. Tej vrsti ustrezajo starejši sestoji poplavnih gozdov z velikim deležem stoječe in ležeča odmrle lesne mase.  

Območje poplavnih gozdov v občini Središče ob Dravi je tudi habitat ene izmed največjih evropskih ujed – belorepca Haliaeetus albicilla, ki gnezdi v odročnih gozdovih v bližini reke Drave. V obdobju gnezdenja med februarjem in aprilom je občutljiv na človeško aktivnost, ki je lahko vzrok, da ptica zapusti gnezdo.

Ob reki lahko odkrijemo obgrizena drevesa, ki opozarjajo na prisotnost bobra Castor fiber. Bober se je po nekaj stoletjih ponovno vrnil v reko Dravo pri Središču ob Dravi. V potokih in Dravi najdemo sledove vidre Lutra lutra, največkrat kot kupčke lupin školjk in kosti rib v iztrebkih

Poplavni gozd je življenjski prostor za številne ogrožene vrste organizmov.
Foto D. Bombek

Mejice v kmetijski krajini razmejujejo njivske površine, na manjših ostankih pa še zaraščajo brežine potoka Trnava in Črnec. Številne plodonosne grmovnice kot so črni trn Prunus spinosa, enovrati glog Crataegus monogyna, rdeči dren Cornus sanguinea, navadna trdoleska Euonymus europaeus, brogovita Viburnum opulus, dobrovita Viburnum lantana…, so gnezdilni in prehranjevalni habitat za ogrožene vrste ptic kmetijske krajine. Številne vrste ptic kmetijske krajine kot so rjavi srakoper Lanius collurio, repnik Carduelis cannabina, prepelica Coturnix coturnix, jerebica Perdix perdix, poljski škrjanec Alauda arvensis, čopasti škrjanec Galerida cristata, priba Vanellus vanellus… pa v zadnjem desetletju izkazujejo izraziti negativni populacijski trend in počasi izginjajo s kmetijske krajine. V kolikor bomo posegali na kmetijskih površinah naravi prijazno, bodo verjetno območja, kot so v občini Središče ob Dravi še zadnja pribežališča  teh vrst.  

Rjavi srakoper Lanius collurio
Foto: J. Novak

Glog Crataegus sp.
Foto: D. Bombek 

Rumeni strnad Emberiza citrinella
Foto: D.Bombek

Rastlinstvo:

Na območju Središča ob Dravi so bila evidentirana rastišča nekaterih redkih in ogroženih rastlinskih vrst, kot sta npr. pionirski vrsti prodišč rakitovec Hippophae rhamnoides in strojevec Myricaria germanica. Prvič je bila v Sloveniji na tem območju najdena plazeča zelena Apium repens. Na območju je bilo potrjeno pojavljanje še nekaterih redkih in ogroženih vrst, ki so uvrščene v Rdeče seznam: ozkoklasi šaš Carex strigosa, navadni malček Centunculus minimus, ižopasta krvenka Lythrum hyssopifolia, polegli petoprsnik Potentilla supina, nanizani jetičnik Veronica catenata, pontska močvirnica Epipactia pontica, bleda bekica Luzula pallescens) in navadni skutnik Peplis portula.

Živalstvo:

Na območju je bilo do sedaj odkritih 41 vrst kačjih pastirjev, kar je več kot polovica vseh vrst živečih v Sloveniji. Med njimi so tudi vrste iz Rdečega seznama kačjih pastirjev Republike Slovenije, kot so popotni porečnik Gompus vulgatissimus, kačji potočnik Ophiogomphus cecilia, višnjeva deva Aeshna affinis, rjava deva Aeshna grandis, modroriti spremljevalec Anax partenope.

Modri bleščavec  Calopteryx virgo
Foto D. Fekonja 

Črni ploščec Libellula fulva
Foto: D. Bombek

Paritveni koleselj
Foto: D. Bombek

Med metulji je na območju Središča ob Dravi zabeležena populacija redke in ogrožene vrste hromi volnoritec Eriogaster catax.

V potoku Trnava so evidentirali potočnega raka, v zalivih in v mrtvicah najdemo tri vrste školjk, zelo pogosta je školjka rečna brezzobka Pseudanodonta complanata in polž veliki mlakar Lymnaea stagnalis ter roženi svitek Planorbarius corneus. Vsi prej našteti mehkužci so na  Rdečem seznamu naših ogroženih vrst.

Izmed številnih dvoživk omenimo pojavljanje redke žabe česnovke Pelobates fuscus in številnih drugih kot so: navadni pupek Triturus vulgaris, veliki pupek Triturus carnifex, nižinski urh Bombina bombina, hribski urh Bombina variegata, sekulja Rana temporaria, plavček Rana arvalis, navadna krastača Bufo bufo, zelena rega Hyla arborea, debeloglavka Rana ridibunda, pisana žaba Rana lessonae, zelena žaba Rana esculenta in rosnica Rana dalmatina.

Zelena žaba Pelophylax spp.
Foto: D. Bombek 

Rega Hyla arborea
Foto: T. Basle

Med plazilci pa je najzanimivejše pojavljanje izjemno ogrožene želve močvirske sklednice Emys orbicularis. Tukaj živeči predstavniki ogroženih plazilcev so še: kobranka Natrix tessellata, navadni gož Elaphe longissima, slepec Anguis fragilis, smokulja Coronella austriaca, belouška Natrix natrix, martinček Lacerta agilis, pozidna kuščarica Podarcis muralis in navadni zelenec Lacerta viridis.

 Sklednica Emys orbicularis
Foto: M. Premzl

Kobranka Natrix tessellata
Foto: D. Bombek

Izjemno bogastvo tega dela Slovenije nedvomno predstavlja svet ptic. Doslej je bilo ugotovljenih 105 vrst gnezdilk, od tega 51 vrst iz Rdečega seznama, med njimi zelo redke: bobnarica Botaurus stellaris, kvakač Nycticorax nycticorax, črna štorklja Ciconia nigra, kreheljc Anas crecca, žličarica Anas clypeata, sivka Aythya ferina, grahasta tukalica Porzana porzana, breguljka Riparia riparia, rečni cvrčalec Locustella fluviatilis, trstni cvrčalec Locustella luscinioides, vodomec Alcedo atthis... Ugotovljena je tudi stalna prisotnost orla belorepca Haliaetus albicila. Prav tako kot z gnezdilkami je območje bogato s pticami, ki tu prezimujejo.

Območje ob Dravi spada v Sloveniji med najbogatejša ornitološka območja in je tako tudi uvrščeno na seznam mednarodno pomembnih ornitoloških lokalitet (IBA).

Črna štorklja Ciconia nigra
Foto: J. Novak

Belorepec Haliaeetus albicilla
Foto: A. Ploj

Njive nad dosegom poplav v okolici Središča ob Dravi so edino bivališče hrčka Cricetus cricetus v Sloveniji, ki je zaradi sprememb v kmetijski krajini in majhne populacije najbolj ogrožena vrsta sesalca v Sloveniji. Poleg številnih sesalcev, omenimo še tukaj tudi stalno prisotno vidro Lutra lutra. V zadnjih letih se je na območje po več stoletjih odsotnosti iz Hrvaške ponovno vrnil bober Castor fiber.

Veliki hrček Cricetus cricetus
Foto: H. van Harskamp

Ošiljeno drevo je znak, da je prisoten bober Castor fiber
Foto: D. Denac